Predšolski otroci s posebnimi potrebami

S 1. januarjem 2019 se je začel uporabljati Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št.41/2017), ki ureja celostno obravnavo otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju.

Namen celostne zgodnje obravnave je zagotoviti in spodbuditi otrokov razvoj, okrepiti zmogljivost družine ter spodbuditi socialno vključenost otroka in družine.

Otroci s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju so otroci z razvojnimi zaostanki, primanjkljaji, ovirami oz. motnjami na telesnem, spoznavnem, zaznavnem, socialno-čustvenem, sporazumevalnem področju ter dolgotrajnimi boleznimi.

Otroci z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju so otroci, pri katerih obstajajo rizični dejavniki za razvojne primanjkljaje, zaostanke, ovire oz. motnje. Rizični dejavniki so dejavniki, ki nastanejo v nosečnosti, med rojevanjem ali takoj po porodu, in bi lahko vplivali na kasnejši otrokov razvoj. Lahko pa se pojavijo tudi kasneje zaradi bolezni ali slabega socialno-ekonomskega položaja družine.

Da otrok potrebuje pomoč, lahko prepoznate starši sami in se o tem pogovorite z otrokovim izbranim zdravnikom. Če pa bodo to, da otrok potrebuje pomoč, prepoznali strokovni delavci ob preventivnih pregledih v okviru zdravstvenega sistema oz. drugih obravnavah v vrtcu oz. v okviru storitev centra za socialno delo, vam bodo priporočili obisk pri otrokovem izbranem zdravniku, ki se bo odločil ali vas bo napotil v center za zgodnjo obravnavo.

Razvojne ambulante se bodo postopoma preoblikovale v centre za zgodnjo obravnavo, kjer bo otroka pregledal zdravnik specialist pediater in vas usmeril k posameznim strokovnim delavcem znotraj centra za zgodnjo obravnavo in po potrebi na center za socialno delo v storitev prva socialna pomoč. Za posameznega otroka bo določil multidisciplinarni tim iz članov s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja in socialnega varstva.

Naloge multidisciplinarnega tima so:

• diagnostika otroka,
• ocena zmožnosti in potreb otroka in njegovih staršev,
• priprava in spremljanje individualnega načrta pomoči družini,
• preverjanje doseganja ciljev iz individualnega načrta pomoči družini,
• informiranje o možnih oblikah pomoči in socialnih pravicah,
• izdelava načrta za prehod v vrtec, zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod in programe osnovne šole.

Za otroke in družine, za katere zdravnik presodi, da je to potrebno, multidisciplinarni tim pripravi individualni načrt pomoči družini, v katerem se opredeli primerno zdravstveno, socialno in pedagoško pomoč. Za otroke, za katere se zdravnik odloči, da se individualni načrt pomoči družini ne izda, se v dogovoru s starši določijo potrebne obravnave in pomoč družini ter se o tem pripravi zapisnik, ki je lahko del izvida.

Individualni načrt pomoči družini oz. zapisnik sta podlaga za nudenje pomoči v vrtcu oz. del vloge za usmerjanje v osnovnošolski program.

V dogovoru s starši zdravnik določi koordinatorja pomoči družini, ki sodeluje tudi s strokovnimi delavci vrtcev in zavodov.

Oblike pomoči

V programu za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo se lahko prilagodi organizacija in način izvajanja programa ter zagotovi dodatna strokovna pomoč, ki jo izvaja strokovni delavec za zgodnjo obravnavo in drugi strokovni delavci, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s predpisi, ki urejajo stopnje in smeri izobrazbe strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja.

Pri izvajanju prilagojenega programa za predšolske otroke se lahko prilagaja vsebina, organizacija in način izvajanja. Otrokom je potrebno prilagoditi prostor in pripomočke, v skladu z navodili za prilagojeno izvajanje programov in v skladu s prilagojenimi programi, ki jih sprejme ali določi pristojni strokovni svet.

Otroci lahko pridobijo tudi fizično pomoč v vrtcu ali drugi ustrezni ustanovi, pomoč strokovnega delavca za znakovni jezik ali strokovnjaka za prilagojeno sporazumevanje in delo z gluhoslepimi, na predlog multidisciplinarnega tima se lahko zniža tudi normativ v skupini v vrtcu, zavodu ali drugi ustrezni ustanovi. Celoten obseg pomoči se določi v načrtu pomoči družini. Fizično pomoč v vrtcu ali drugi ustrezni ustanovi zagotovi vrtec ali druga ustrezna ustanova v skladu z normativi in standardi za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje.

Izvajanje pomoči

Pomoč otrokom poteka v skladu z individualnim načrtom pomoči družini ali zapisnikom multidisciplinarnega tima centra za zgodnjo obravnavo. Pomoč se lahko izvaja tudi pred izdelavo individualnega načrta ali zapisnika multidisciplinarnega tima, če strokovna skupina za zgodnjo obravnavo v vrtcu oceni, da je to potrebno.

V vrtcu ali zavodu se oblikuje strokovna skupina za zgodnjo obravnavo. Člani strokovne skupine za zgodnjo obravnavo v vrtcu ali zavodu so svetovalni delavec, strokovni delavci v oddelku in strokovni delavec za zgodnjo obravnavo, ki redno sodelujejo s koordinatorjem v centru za zgodnjo obravnavo. Člani strokovne skupine so usposobljeni v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje programov predšolske vzgoje.

Prehod v izobraževanje

Multidisciplinarni tim najkasneje 6 mesecev pred vstopom v osnovno šolo v individualnem načrtu pomoči družini oziroma zapisniku multidisciplinarnega tima predlaga program vzgoje in izobraževanja ter pomoč v šoli, pri čemer upošteva tudi mnenje vrtca, če je otrok vanj vključen.

Starši vložijo zahtevo za začetek postopka usmerjanja v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, na Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ki na podlagi individualnega načrta pomoči družini oziroma zapisnika multidisciplinarnega tima izda odločbo o usmeritvi v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Strokovno mnenje komisije za usmerjanje v tem primeru ni potrebno.

Postopki usmerjanja, ki so bili uvedeni pred začetkom uporabe tega zakona, se zaključijo v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Odločbe o usmeritvi, ki so bile izdane pred začetkom uporabe tega zakona, ostanejo v veljavi oziroma se preverjajo v rokih določenih z izdanimi odločbami ter v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.

Vzgojiteljica predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo

Zgodnja obravnava predšolskih otrok s posebnimi potrebami in predšolskih otrok z rizičnimi dejavniki je celostna obravnava otrok in njihovih družin. Poudarek je na zgodnejšem odkrivanju otrokovih težav, posebnih potreb in močnih področij ter hkratno zagotavljanje ustrezne pomoči otroku in njegovi družini. Tovrstno delo tako pomaga, da se otroci lahko naučijo osnovnih in njim novih veščin, ki se običajno samostojno razvijejo v prvih petih letih življenja, in sicer fizičnih, kognitivnih, komunikacijskih, čustvenih, socialnih veščin ter kompenzacijskih tehnik, ki omilijo ali olajšajo življenje s posebnostmi.

Dodatna strokovna pomoč

Vzgojiteljica za zgodnjo obravnavo individualno, v skupini ali v manjši skupini izvaja dodatno strokovno pomoč otrokom s posebnimi potrebami in otrokom z rizičnimi dejavniki tveganja. Svetuje staršem in vzgojitelju, sodeluje pa tudi z drugimi strokovnjaki, ki spremljajo otrokov razvoj. Pomoč temelji na čim bolj enakovredni vključitvi med vrstnike in spodbujanju razvoja šibkih področij skozi močna področja ter interese (skozi prilagojene metode, oblike dela in okolja).
Pomoč se nudi na podlagi Zapisnika multidisciplinarnega tima. Za otroka se pripravi individualni načrt pomoči v katerem so navedeni vsi cilji in dejavnosti za vsa področja primanjkljajev pri otroku.

Vanja Trstenjak, univ. dipl. ped.

Vzgojiteljica za zgodnjo obravnavo predšolskih otrok

Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP)